Primorci beremo 2009 Knjige, ki jih lahko prebirate v prijektu Primorci beremo 2009
PRIMORCI BEREMO 2017 – ENAJSTIČ

Bralna pobuda PRIMORCI BEREMO je zgodba o uspehu, ki traja že enajsto leto.

To zgodbo ustvarja 9 primorskih splošnih knjižnic vse od Izole do Tolmina, vključno s knjižnicama v Trstu in Gorici, v želji, da bi se primorski bralci naužili branja v izvirnem jeziku.

Letošnjo akcijo »Primorci beremo 2017« začenjamo v petek, 21. aprila - ob mednarodni bralni iniciativi NOČ KNJIGE 2017 in ob svetovnem dnevu knjige, bralna pobuda pa se bo iztekla 11. novembra 2017. Na bralnem seznamu je letos kar 75 proznih in pesniških del, ki bodo naše bralce brez »izgubljenega v prevodu« popeljala v mavrični svet literarnih užitkov. Na letošnjem bralnem seznamu Primorci beremo je nekaj knjig na voljo tudi v e-različici.

Primorske knjižnice bomo z različnimi literarnimi večeri in dogodki obeležile začetek tega skupnega bralnega projekta, in sicer:

  • 19. aprila ob 19. uri bodo v idrijski knjižnici predstavili knjigo Umovadba za bistre možgane v poznih letih, avtorja Voyka Kavcica,
  • 21. aprila bo ob 19.30 tolminska knjižnica Cirila Kosmača veliki dvorani Stergulčeve hiše v Bovcu predstavila  knjigo Jaz.Tina, avtorja Vita Divca,
  • 21. aprila bodo ob 19. uri v izolski mestni knjižnici gostili ekozofa Antona Komata, ki bo predstavil svoje delo Če boste molčali,  bodo kamni govorili,
  • v novogoriški knjižnici Franceta Bevka bodo 24. aprila ob 17. uri gostili pisateljico Mojco Kumerdej, ki bo predstavila knjigo Kronosova žetev,
  • koprska knjižnica Srečka Vilharja  bo v novi ankaranski enoti v torek, 25. aprila ob 18. uri pripravila literarno glasbeni večer z Jernejem Dirnbekom, avtorjem knjige Pevci pozabljenih pesmi,
  • Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo začetek akcije Primorci beremo obeležila 9. maja v prostorih knjižnice, v Ul. s. Francesco 20 v Trstu, s Pravljičnim večerom za odrasle v izvedbi mariborske in sodelujočih knjižnic.

V projektu Primorci beremo je do sedaj oziroma v 11-ih letih sodelovalo 8.000 bralcev, ki so skupaj prebrali več kot 61.000 knjig slovenskih književnih ustvarjalcev. V bralni verigi je pomemben povezovalni člen prav vsak sodelujoči bralec ne glede na to, koliko knjig prebere. Vsako leto nov, pester bralni seznam utrjuje in potrjuje pri primorskih bralcih prepričanje, da se pripadnost skupnemu kulturnemu prostoru izkazuje tudi z branjem izključno slovenskega leposlovja. 

Projekt v manjši meri sofinancira Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah.

Vse podrobnosti o projektu so na voljo na spletnih straneh sodelujočih knjižnic.

Za spremljanje skupnih podatkov sodelujočih knjižnic, vmesnih rezultatov ali katerekoli druge informacije v zvezi s projektom Primorci beremo je na voljo kontaktna oseba:
Marina Hrs
Mestna knjižnica Izola,
tel.: (05) 66-31-284/285,
mobi: 031-321-460,
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 
PRIMORCI BEREMO – že 10. primorski DA slovenskim avtorjem

Desetletna neprekinjena bralna akcija Primorci beremo, začenja se vsako leto aprila in zaključuje novembra, je namenjena odraslim bralcem. V celotnem slovenskem prostoru je edinstvena prav zavoljo branja izključno slovenskega leposlovja. V teh desetih letih je pritegnila 8.075 bralcev, ki so skupaj prebrali kar 61.465 knjig slovenskih ustvarjalcev. Samo zaradi tega projekta v primorskih knjižnicah preberejo letno preko 6.000 knjig slovenskih piscev. V letošnjem letu so bralci prebrali 587 oz. 6 % več knjig kot leto poprej. Razveseljuje podatek, da je bralna akcija Primorci beremo po desetletju še vedno v porastu, saj bralci danes preberejo 4x več kot ob začetku akcije ter potrjujejo, da jim je branje slovenskega leposlovja v užitek in razvedrilo, da jih zanima prepoznavanje kakovostnih avtorjev in odličnost slovenskega jezika.

Bralna veriga, katere zamisel je nastala v tolminski knjižnici, danes povezuje devet sodelujočih primorskih knjižnic. Te so: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin ter Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici. Z veseljem opažamo, da je prav v zamejstvu tako na Tržaškem kot Goriškem zanimanje za projekt vsako leto večje.

Projekt Primorci beremo je veliko več kot gola ponudba bralnega seznama. Rezultati so pokazali, da smo prebili ledeno goro, ki se je pred desetletjem kazala v skromnem zanimanju za branje slovenskega leposlovja med odraslimi bralci ter utrli pot obsežnejšemu zanimanju za branje proznih in pesniških del. Tako se jim odpirajo literarni svetovi že uveljavljenih avtorjev kot tudi dela mlajše generacije slovenskih piscev, avtorji prvencev, zadnja leta pa bralni seznami vključujejo jubilante in tako bralci (znova) prebirajo z drugačnim pogledom in časovnim odmikom nekoč že ali še neprebrana leposlovna dela.

Vsakoletni bralni seznam, ki ga skupaj oblikujejo sodelujoče knjižnice, nagovarja bralce k branju različnih zvrsti leposlovja- tako so do sedaj so izbirali med skupaj 595 leposlovnimi deli, od tega 499 naslovi proznih in 96 pesniškimi zbirkami.

Če omenimo le nekatera imena, ki so v teh letih pritegnila pozornost bralcev, so to prav gotovo Drago Jančar, Boris Pahor, Lojze Kovačič, Svetlana Makarovič, Miha Mazzini, Evald Flisar, Feri Lainšček, Marjan Rožanc, Marinka Fritz-Kunc, Kajetan Kovič, Sergej Verč, Tone Partljič, Vanja Pegan, Veronika Simoniti, Marko Sosič, Vesna Milek, Esad Babačič, Maja Haderlap, Marija Mercina, Simona Lečnik, Neli Kodrič Filipič, Damjan Šinigoj, Petja Rijavec, Nejc Gazvoda, Tadej Golob, Alojz Ihan, Dušan Jelinčič, Suzana Tratnik … Spoznavali so življenje in delo Alme Karlin, Ite Rine in mnogih drugih. Marsikaterega avtorja je projekt predstavil slovenski bralni publiki še pred večjim prodorom na knjižni trg, kot npr. prvenec Gorana Vojnoviča, ali pa je povečal bralčevo zanimanje za avtorje proznih del, kot so Brina Svit, Milena Miklavčič, Mira Delavec in drugi. Povečalo pa se je tudi zanimanje za pisce poezije, med katerimi je potrebno omeniti vsaj Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Simona Gregorčiča, , Ivana Minattija, Marka Kravosa, Nežo Maurer, Borisa A. Novaka, Srečka Kosovela.

Samo letos je akcija k branju slovenskih avtorjev pritegnila 929 bralcev in bralk, ki so skupaj prebrali 8.188 knjig. Projekt zaključijo le tisti, ki preberejo 5 proznih in eno pesniško zbirko, le-teh je letos 777. Bralci so izbirali med 71 naslovi proze in poezije.

V letu 2016 so največ pozornosti bralcev pritegnila naslednja dela: Sebastijan in most Toneta Partljiča , Mornar na kozi Miroslava Košute, Odred Dese Muck, Telo iz črk Milana Dekleve, Dve mladosti – ena ljubezen, Alojza Rebule in Zore Tavčar, Mladi upi Marinke Fritz-Kunc, Bela dama Jasmine Kozina Praprotnik, Hotel Lavanda Sabine Štrubelj, Solze so za luzerje Neli Kodrič Filipič, Moj svet sredi oceana Jasne Tuta, Taša Irene Velikonja, med poezijo pa Tone Pavček Domu in rodu, Saša Vegri Naročje kamenčkov, Bina Štampe Žmavc Ogledalo zraka in Dragotin Kette Deček in cvet.

Obsežen projekt v majhnem deležu finančno podpira Javna agencija za knjigo RS in čeprav se knjižnice povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah, se zaradi krčenja sredstev soočajo s finančnimi težavami pri izvedbi projekta in skromnejšem nakupu knjig, namenjenih projektu. Navedenemu navkljub so knjižnice enotne v odločitvi, da to bralno akcijo nadaljujejo, saj je njen širši cilj utrjevanje prepričanja, da je jezik, zlasti branje v maternem jeziku ključnega pomena za ohranitev, negovanje ter utrjevanje občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru in ozaveščanju temeljnega sporočila bralcem, da predstavlja slovenski jezik, zlasti književnost, tiste korenine, iz katerih vznikamo in so temeljna duhovna hrana, ki odpira vrata literarnim in domišljijskim svetovom, ki jih pišejo slovenski ustvarjalci.

Letošnji zaključek projekta bodo knjižnice obeležile z literarnimi srečanji med 18. novembrom in 7. decembrom. Preglednica gostujočih avtorjev Primorci beremo 2016 po knjižnicah:

Zaporedna številka in knjižnica

Gost zaključnega srečanja

Datum zaključnega srečanja

1. Ajdovščina

Tone Partljič

29.11.2016 ob 18. uri

2. Idrija

Boštjan Gorenc -Pižama

30.11.2016 ob 18. uri

3. Ilirska Bistrica

Tone Partljič

20.11.2016 ob 18. uri

4. Izola

Tone Partljič

02.12.2016 ob 19. uri

5. Koper

Boštjan Gorenc -Pižama

18.11.2016 ob 18. uri

6. Nova Gorica

Patricija Peršolja in Lado Jakša

18.11.2016 ob 18. uri

7. Sežana

Boštjan Gorenc - Pižama

21.11.2016 ob 18. uri v Narodnem domu Občine

8. Trst

Boštjan Gorenc – Pižama

Skupaj s Sežano

9. Tolmin

O Almi Karlin

7.12.2016 ob 18. uri

Več o projektu: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/.

Podrobnosti lahko preberete na domačih straneh knjižnic.

Za dodatne informacije v zvezi s projektom:

Marina Hrs, Mestna knjižnica Izola, Tel.: 05 66 31 284/285, Mobi: 031 321 460 in E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

 
PRIMORCI BEREMO 2016 - Že deset let beremo slovensko leposlovje

Desetletje je že, kar skupna bralna akcija primorskih knjižnic neprekinjeno, letos od 20.4. do 11. novembra, ponuja v branje izbor »domačih« oz. izključno slovensko književnost.

 

V tolminski knjižnici zasnovana akcija s štirimi knjižnicami, katerih namen je bil v poplavi knjižne produkcije poleg tujih avtorjev spodbuditi zanimanje za branje slovenskih piscev, je kmalu prerasla v danes skupni projekt 9-ih vključenih primorskih knjižnic -Lavričeve knjižnice Ajdovščina, Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestne knjižnice Izola, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelove knjižnice Sežana, Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin in Narodne in študijske knjižnice v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici.

 

Še vedno najširše zasnovana slovenska bralna akcija, namenjena odraslim, s prebranimi 53.277 knjigami in 7.146 vključenimi bralci potrjuje aktualnost projekta. Bralni seznam, ki ga predlagajo sodelujoče knjižnice je, ob upoštevanju letošnjega, dosedaj ponudil izbiro med 595 naslovi slovenskega leposlovja, od tega 499 proznih del ter 96 pesniških zbirk. Število prebranih knjig se je v primerjavi z začetkom bralne akcije podvojilo.

 

Knjižnice v bralni seznam vključijo dela uveljavljenih avtorjev in jubilantov, ter vpogled v literarne svetove mlajše generacije piscev, ki bi v poplavi knjižne produkcije morda ostali prezrti. Nekatere naslove, ki so na seznamu posebej označeni, je možno prebrati tudi v elektronski obliki kot e knjigo. V različnih zvrsteh, od ljubezenskega romana, kriminalk, biografij, potopisov, zgodovinskega, znanstveno fantastičnega romana in drugih, vključujoč tudi poezijo, lahko vsak bralec poišče knjigo, ki ga bo nagovorila.

 

Letošnji bralni seznam prinaša obsežen izbor 71 naslovov knjižnih del, od tega 59 naslovov proze in 12 pesniških zbirk. Čeprav projekt zaključijo vsi, ki preberejo 5 proznih del in 1 pesniško zbirko, šteje vsako prebrano delo. Prav bralci so tisti, ki vsako leto znova vdihujejo življenje temu izjemnemu bralnemu projektu, ohranjajo jezik živ, z bralnim užitkom pa poleg prepoznavnosti in promocije branja slovenskih avtorjev utrjujejo tudi pripadnost skupnemu kulturnemu prostoru in kulturni identiteti. V desetletju je projekt pridobil vrsto bralcev, ki preberejo veliko več kot šest del in pričujejo, da so prav zavoljo sodelovanja v tem projektu odkrili vrsto dobrih zgodb, kar tudi knjižnice utrjuje v prepričanju o smiselnosti in pomenu te vsakoletne bralne akcije, posvečene slovenskim ustvarjalcem pisane besede.

 

V vseh knjižnicah se projekt začne v tednu slovenske knjige, 20.4., v nekaterih knjižnicah bodo z literarnimi večeri obeležili začetek projekta, in sicer: v Kopru bodo 20.4.v čitalnici F. Tomizze ob 19. uri predstavili Svetilnik Vanje Pegana, v knjižnici Kozina bodo 22.4. ob 18. uri gostili Marka Sosiča, v bovškem kulturnem domu bodo Tolminci 22.4. ob 19. uri gostili B. Repeta in predstavili knjigo Milana Kučana, v Izoli bodo 22.4. ob 19. uri predstavili antologijo Za 200o evrov poezije z Jolko Milič, v Gorici pa bodo v okviru Goriških dnevov knjige predstavili začetek bralnega projekta.

 

Projekt v manjši meri sofinancira Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah.

Več o projektu: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/

Podrobnosti lahko preberete na domačih straneh knjižnic.

Za spremljanje skupnih podatkov sodelujočih knjižnic, vmesnih rezultatov ali katerekoli druge informacije v zvezi s projektom Primorci beremo je na voljo kontaktna oseba:

Marina Hrs, Mestna knjižnica Izola, Tel.: 05 66 31 284/285, Mobi: 031 321 460, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Facebook skupina

Facebook skupina Primorci beremo 2009Pridružite se naši skupini na spletni skupnosti
Facebook
!

 
Primorci beremo je skupni projekt primorskih knjižnic.
Sodelujoce knjižnice Lavričeva knjižnica Ajdovščina Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Mestna knjižnica in čitalnica Idrija Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica Kosovelova knjižnica Sežana Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica Mestna knjižnica Izola Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici